Kaj je klif in kakšna je njegova zgradba

Klif je navpična, strma, kamnita obala. Pogosti so na obali, v gorskih območjih, na brežinah in ob reki. Klife delimo na kamninsko zgradbo. Nastajajo zaradi vetra, vode, vremena. Sedimentne kamnine, ki tvorijo klife so peščenjak, apnenec, kreda in dolomit. Magmatske kamnine, kot sta granit in bazalt pogosto tvorita pečini. Posledica je erozije v zgornjih plasteh, ki povzroča zanimive geološke pojave kot so spodmoli, mikrotektonski prelomi, ter nalomljeni skalni bloki. Običajno so največji klifi ob morju: spodaj nastane spodjeda (od valov), zgoraj delujejo graviklastični procesi (1 mm/leto-granit, 2m/leto-morensko gradivo), posledica- odmikanje klifov (nastajanje abrazijske police). Klif je romanska beseda, ki ima svoj izvor (naklon, pobočje). Glede na to, da ni potrebno, da mora biti stena povsem navpična, lahko pride do nejasnosti o tem kolikšen naklon pečine ali pobočja šteje kot klif. Na primer, resnično navpični steni nad zelo strmim pobočjem: ali se šteje samo stena ali kombinacija.

Klif

Ni jasnega odgovora. Nekatere pečine, ki so največje se nahajajo pod vodo. Primer npr: je 8000 metrov visoka in več kot 4250 metrov dolga je greben znotraj Kermadecovega jarka. Lokacija najvišjih morskih klifov na svetu odvisna tudi od opredelitve, pojma klif, ki se uporablja. V Guinnessovi knjigi rekordov je navedeno, da je Kalaupapa na Havajih visok 1.010 m. Drugi, da je severna stena Mitre Peak z višno 1683 metrov v Milford Soundu na Novi Zelandiji. Ti so predmet manj stroge definicije, kot je navpičen nagib klif na Kaulapapa (kot 60 stopinj), Miltre Peak je podoben. Bolj navpični morski klif je najti na Maujit Quaqarssuasia (znan kot Thumbnail), ki se nahaja v fjordu Torssukatak. Poznamo nekaj klifov ob morju Hornelen, Rt Enibberg, , Croaghaun, Vixia Herberia, Preikestolen, Slieve League, Beachy Head, Moherski klifi, Dovrski beli klifi, Strunjanski klifi in nekaj kopenskih klifov Trollveggen, Veliki Mengusosky ščit, Maly Kiezmarski Czczyt, Giewont. Nastajanje klifov je da voda izkopava, Krušenje podlage, Nanos odkrušenih kamnin. Ko pridemo do klifa, se lahko ustrašimo višine, ker je klif velik, vendar je lep pogled. Ko gledamo klif lahko vidimo tudi morje. Klif se vidi bolj redko, saj ko gremo na morje jih zelo malo vidimo in se nahajajo na delih, kjer je malo prekrito. Klif je pri strani še kar lep za videti, vendar moramo paziti, da ne gledamo preveč stramo, ker se lahko zgodi, da pademo dol in se naredi prometna nesreča. Pri klifih ni vidno, kje je konec trave in kamna moraš priti malo bližje zato moramo biti previdni.

Ogenj nam nudi svetlobo in toploto

Ogenj je kemijski proces zgorevanja. To je hitra oksidacija, ki sporoča toploto in svetlobo. Ta vrsta oksidacije se ne šteje pod isto skupino kot rjavenje in prebavljanje sej je veliko hitrejša in spada pod hitre oksidacije. Plamen je vidni del ognja, ki je sestavljen iz žarečih plinov. Poznamo dve vrsti gorenja. Ta prva vrsta je nepopolno gorenje in ta druga vrsta je popolno gorenje. Nepopolno gorenje se zgodi ko je oksidacija uspešna ampak ni dovolj kisika, pri tej vrsti gorenja lahko nastanejo škodljivi plini kot so etanol in ogljikov monoksid. Popolno gorenje je navadna oblika gorenja, ki se pojavlja v vsakdanjem življenju vsakega človeka. Za gorenje so potrebne tri snovi in to so kisik, vnetljivo snov in toploto če enega od teh treh elementov ni ali pa ga odstranimo se bo ogenj ugasnil. Ogenj mora biti vedno pod nadzorom tako da ga vedno gledamo saj lahko nastane požar med tem ko ni pod nadzorom.

ogenj

Požar je nenadzorovana oblika ognja, ki lahko povzroči veliko škode še posebej v gozdu. Ogenj je eden od človeških najstarejših izumov, ki ga uporabljamo še danes. Našli so tudi dokaze da so pred 1.9 milijoni let kuhali iz ognjem ampak v nenadzorovani obliki. Uporabljali se ga že v prazgodovini. Brez ognja ljudje v prazgodovini nebi preživeli saj so ga uporabljali za gretje ko je bila zima in za kuhanje. Pravijo da so ogenj odkrili tako da je udarila strela in s tem povzročila požar ampak kako so dobili ogenj še vedno ne vemo. Nasa je leta 2000 ugotovila da ima gravitacija vpliv nad ognjem in da brez gravitacije postane modrikast in ni tako močan kot navaden ampak gori veliko bolje. Dim je tudi nekakšna oblika gorenja in je tudi najbolj počasna oblika gorenja. Pospešeno gorenje je velik izbruh toplotne energije pri katerem lahko nastane tudi eksplozija. Pospešeno gorenje je zelo nevarna oblika gorenja. Za varnost in gašenje požarov skrbijo gasilske brigade, ki se nahajajo v mestih, naseljih in na območjih kjer je velika možnost požara. Uporaba ognja se ni dosti spremenila od prazgodovine saj ga še vedno uporabljamo za ogrevanje in kuhanje ampak zdaj ga uporabljamo tudi da segrejemo in stopimo razne kovine in druge novi zato da jih preoblikujemo, uporabljamo ga tudi za pogon današnjih vozil. Temperaturo plamena ocenimo po barvi (rdeča, modra in bela). Ogenj je zelo uporaben ampak je hkrati tudi zelo nevaren za okolje in za ljudi čeprav brez njega nebi mogli preživeti.